Dobri rastlinjaki predstavljajo določeno finančno naložbo, ki pa se kmalu povrne s kakovostno zelenjavo skozi vse leto. Če imate malo večji vrt in si želite zelenjavne samooskrbe, čim prej poskrbite, da bo rastlinjak tudi pri vas in obilo vitaminčkov na krožniku skozi vse leto. Pri nas si celoletne oskrbe brez rastlinjaka in toplih gred ne znamo več predstavljati.
V začetku leta je v našem rastlinjaku veliko rastlin, ki smo jih posadili jeseni. Pobiramo motovilec, liste špinače, pese, blitve, portulaka, različne solate, radič, rukulo, mladi čebulček in česen, prve cvetke brokolija, kitajsko zelje in liste azijske zelenjave.
Že v februarju sejemo v rastlinjak redkvico, bob in grah, posadimo prve sadike solate in kolerab. V večje lonce posadimo krompir, ki so na zaščitenem mestu, dokler se zunaj dovolj ne ogreje. V lonce posejemo tudi peteršilj in kakšne druge začimbe.
Konec marca ob rob sadimo zgodnje zelje, cvetačo, včasih posejemo tudi zgodnji nizek fižol. Če v zaprtih prostorih zmanjkuje prostora, postavimo v rastlinjak večje mize, kamor postavimo sadike toploljubnih rastlin.
V maju posadimo v rastlinjak paradižnik, ki je glavni gospodar, družbo pa mu dela bazilika, novozelandska špinača, ob robu kumare, včasih tudi kakšna bučka, paprika, inkovska in mehiška kumara.
V septembru ali oktobru je pod paradižnikom že dovolj prostora, da začnemo saditi zelenjavnice, ki nas bodo oskrbovale z vitamini v zimskih dnevih. Tako polnimo rastlinjak vse do novembra, da je na voljo čim več pestre zelenjave različnih velikosti in bo zadostovalo vse do konca zime.
Če je zelo hladna zima, dodatno pokrijemo rastline z zimsko kopreno ali pa jih zaščitimo s prenosnimi toplimi gredami, odvisno od zelenjavnic.
Avtorica: Metka T. Gomboc
Povezane strani:
